Par dni nazaj se je na pogovornem okencu MSN Messengerja pojavil tale napis:

Help - Za življenje brez tobaka:

Zanimivo, kakšnih sredstev vse se poslužujejo naši watch-dogi. Najprej oglasna sporočila v medijih, potem napisi na škatlicah, zdaj posegajo že direktno v posameznikov zasebni prostor! Sem kadilka in moram reči, da to sporočilo sicer sem opazila, ampak ni imelo popolnoma nobenega efekta (razen tega, da zdaj pišem tale blog). Morda bi resnično visoke cene cigaret pripomogle k temu, da neham kaditi, ampak če se to ni zgodilo tudi pri 100% povišanju cene, zakaj bi se potem?

H kadilski problematiki je potrebno pristopiti drugače - gre predvsem za odvisnost, ki jo je potrebno zatreti. Občasni kadilci niso problem. Problem smo redni kadilci, naša kadilska družba, lokali, v katere zahajamo. Slednje smo v Sloveniji sicer že zatrli, ampak tudi to zdaj poleti ni več problem. Se pač vsedeš na teraso.

Bolj učinkovito kot karkoli drugega bi bilo vcepiti ljudem v glavo, da kajenje preprosto ni več kul! Da je to bilo včasih in da je danes popolnoma obratno. Kdor kadi, ima hibo, daje vtis šibkosti in čustvene labilnosti. Če te lahko ena cigareta premami, zakaj te ne bi še mrežni marketingar, ki ti hoče prodati produkt za umetno proizvedeno potrebo?

To je tisto, na kar bi se morali osredotočiti pri osveščanju javnosti. Ne pa, da višajo cene cigaret. “Bom pač manj jedla, da bom lahko kadila. Itak skadiš enega in nisi več lačen,” bi rekel kdo.

Naj Ministrstvo za zdravje najame eno dobro agencijo in se loti oglaševalske kampanje v tem stilu. Ne pa da nas zatirajo.

Related Posts