Izbira jezika za blog ali spletno stran v splošnem ni problematična. Če želimo komunicirati Slovencem, bomo pač pisali v slovenščini. Če želimo biti ‘international’ in seči čez meje naše domovine, bomo najbrž izbrali angleški jezik. Vprašanje pa je, kakšen način izražanja bomo izbrali, ko objavljamo vsebine na spletu in koliko lahko različni stili odstopajo drug od drugega. Pišemo lahko v slengu ali popolnem žargonu, knjižni slovenščini ali poljudnoznanstvenem izražanju, bolj kot to pa je pomembno, da se vseskozi držimo enotnega načina izražanja.

Pri izbiri jezika in načina izražanja se je najprej potrebno vprašati naslednje:

• kdo so bralci (starost, izobrazba, jezik)
• kakšna je vsebina (strokovna/znanstevena/poljudna, lahko/težko branje, katera stroka)
• kakšen je kontekst strani.

Avtor bloga oz. kakršnekoli druge spletne vsebine mora sam presoditi, kakšen jezik in način izražanja bo izbral glede na vsebino in ciljno publiko, kateri je ta namenjena. V osebnem blogu (personal blog), kjer piše o vsakodnevnih pripetljajih, najverjetneje ne bo pisal strokovno, prav tako v strokovno usmerjenem blogu ne bo pisal v lokalnem slengu ali narečju.

Izbira jezika za blog (v primeru, da pišete v angleščini), za Slovence ni tako problematična, saj redko kdo loči angleško angleščino od britanske angleščine. Gre za majhne, ampak pomembne razlike med črkovanjem, terminologijo, kontekstom in slengom. Jakob Nielsen v svojem prispevku piše o tem, da je izbira jezika (ameriška ali britanska angleščina) zelo pomembna, saj z enotnim načinom izražanja obdržimo konsistentnost in kredibilnost avtorja prispevka. Nielsen glede na raziskave svetuje, naj se avtor odloči za en jezik in pri tem tudi ostane, da s tem ne zavaja ali celo odvrne bralca od nadaljnjega branja. Njegov nasvet lahko apliciramo tudi na izbiro načina izražanja, saj ima z izbiro jezika veliko skupnega.

Najpomembnejši kriterij je kontekst strani.

Spomnimo se samo terminologije, ki jo uporabljajo pisci prispevkov za igričarsko revijo Joker ali recimo trenutno popularni vokabularij iz oglasov mobilnih operaterjev (orto, smart, u nulo, itak, čvekaj, džabest, dbest, džabe, mega, itn). Gre za zelo specifičen način izražanja, ki je namenjen določeni ciljni skupini s skupnim interesom. Veliko razočaranje bi bilo, če bi Joker spremenil svojo terminologijo, saj stalni bralci pričakujejo takšen jezik in ga tudi razumejo. V tem primeru pa ne govorimo o dnevnem časopisu za splošno prebivalstvo, temveč o reviji o računalniških igricah, ki je namenjena ljubiteljem le-teh. Kljub temu, da gre za tiskani medij, pa velja isto pravilo za pisanje v spletu.

Držimo se torej enotnega izražanja in enega jezika, da ohranimo konsistentnost in kredibilnost prispevkov.

Related Posts