Izobraževanje naročnikov

5 months ago  •  By  •  0 Comments

Komunikacija med oblikovalcem in naročnikom je dandanes v oblikovalski sceni že pravi tabu, saj je znano, da imata naročnik in oblikovalec pogosto zelo različno percepcijo o tem, kako nastane nek grafični izdelek.

S strani naročnika je grafični proces samo to, kar lahko razčleni iz oblikovalčeve rešitve. Njegovo dojemanje oblikovalskega dela pri tem ne zajema kompleksnega in dolgotrajnega procesa raziskovanja in načrtovanja, ki so oblikovalca vodili do te rešitve. Zato se lahko zgodi, da izdelek naročniku deluje enostaven, pust ali pa ga želi modificirati (npr. določene elemente povečati ali jim spremeniti barvo). V takšni situaciji si mnenja kontrirajo, vendar oblikovalcu pogosto ne preostane drugega kot da se prilagodi naročnikovim željam.

Prekomerno prilagajanje naročnikovim željam lahko negativno vpliva na izgled končnega izdelka, saj lahko postane neskladen, nekonsistenten ali vsebuje elemente različnih stilov in ne sledi smernicam. Prav zato se grafični izdelki pogosto sploh ne pojavijo v portfoliih oblikovalcev, saj se ti z njimi ne želijo oz. ne morejo pohvaliti.

Kar lahko naredimo, je to, da določene vzorce takšne kompromisne komunikacije izpostavimo in osvestimo obe strani o tem problemu. Začnimo pri tipičnih situacijah in nasvetih, ki bodo naročnikom pomagali razumeti oblikovalski proces.

‘Ni mi všeč’

Pogost komentar naročnika na delo oblikovalca je, da mu nekaj preprosto ni všeč. Vsak okus je specifičen in ena rešitev nikoli ne more ugoditi vsem okusom. Z grafičnim oblikovanjem rešujemo probleme, vsak problem pa ima vedno več rešitev. Komentiranje v smislu ‘ni mi všeč’ ne nagovarja problema, temveč kritizira rešitev in je zato nekonstruktivno v samem oblikovalskem procesu.

Zaželjeno je, da je feedback s strani naročnika konstruktiven.

Direktna navodila

Pogosto se zgodi, da dajejo naročniki grafičnim oblikovalcem direktna navodila glede grafičnega izdelka, npr. ‘premakni ta gumb tja’. Takšni napotki so problematični z vidika celostne strukture, saj oblikovalec oblikuje izdelek v skladu z mrežo oz. v okviru zakonitosti oblikovanja, ki pa pogosto kontrirajo takšnim ‘direktnim ukazom’. Z direktnim poseganjem v izdelek se poruši razvnovesje različnih grafičnih elementov in posledično tudi vsa struktura izdelka.

‘Povečaj – naj izstopa’

Boljši izraz za ‘naj izstopa’ bi bil v grafičnem žargonu ‘naj ima večjo težo’. Pri snovanju teže grafičnih elementov gre za usmerjanje pozornosti gledalca. Če želimo, da nekaj bolj izstopa, se moramo tega lotiti celostno glede na vso vidno vsebino. Večinoma drastične spremembe niso potrebne, potrebno je le spremeniti ali prestrukturirati kak element, da so določeni deli bolj vidni od ostalih. To lahko dosežemo s spremembo barve ali celo s povečanjem praznega prostora okoli dotičnega elementa, vsekakor pa se primarno izstopanja ne lotevamo tako, da element povečamo do nesorazmernosti s preostalo vsebino.

Izstopanja se ne lotevamo tako, da element povečamo do nesorazmernosti ..

‘To bi lahko naredil/a sam/a’

V kolikor naročnik meni, da je končni izdelek preveč enostaven, je najbolje, da mu oblikovalec predloži skice oz. opiše, na kak način je prišel do izdelka. Naročniku morda ni jasno, da stoji za končnim izdelkom kreativni proces, ki je vodil v na videz enostavno rešitev.

Vse ideje na tem svetu so podvojevanje nekih drugih idej, saj so v bistvu le rešitve ali skupek rešitev nekega problema. Tudi grafični izdelek pogosto ni nekaj novega, še nikoli videnega, saj je skupek grafičnih elementov, predstavljenih na določen način v določenem okolju in v določenem kontekstu.

Predvsem uporabno oblikovanje mora biti intuitivno in hitro prepoznavno, zato je pogosto celo zaželjeno poseganje po že preverjenih vzorcih in zakonitostih. Tako se izognemo napačni interpretaciji in t.i. ‘slabemu oblikovanju’, ki si ga napačno razlagamo.

In še za konec ..

Za dober proces oblikovanja je ključno, da naročnik in oblikovalec veliko komunicirata in to predvsem v začetni fazi, ko oblikovalec zbira informacije in si ustvarja predstavo o končnem izdelku. Naročnik mora oblikovalcu predati čim več informacij o svojih željah in pričakovanjih, tudi, če je mnenja, da nima posebnih želja. V takšnem primeru svojih želja ne zna izluščiti v oblikovalcu uporabne informacije, zato je na strani oblikovalca, da ga ta vzpodbudi z vprašanji ali naprimer tudi s slikami konkurenčnih izdelkov. Na tak način oblikovalec pogosto dobi pomembne dodatne informacije o tem, česa naročnik sploh ne želi in lahko tisto izloči iz nabora možnih rešitev.

Submit a Comment