Podnapisi. Brez njih skorajda ne moreš, z njimi je pa tudi hudič. Deset situacij, kjer podnapisi postanejo moteči, ni težko najti:

1. beli podnapisi brez obrobljenega teksta ali sence (kako naj vem, kaj piše, če je ozadje belo?)

2. premajhni ali preveliki podnapisi

3. okoli filma je črni rob, podnapisi so pa kot nalašč postavljeni na že takoalitako premajhno sliko (možnosti za premikanje podnapisov seveda ni)

4. podnapisi brez šumnikov (sploh s hrvaškimi je potem veselje gledati film) ali z nadomestki za šumnike kot so raznorazne variacije našega e-ja

5. podnapisi brez šumnikov in brez nadomestkov za šumnike (pešec prečka cestišče postane: pe ec pre ka cesti  e)

5. rumeni podnapisi (ko ne veš ali naj gledaš sliko ali podnapise, ker slednji bolj izstopajo)

6. slovnične napake v podnapisih (če nisi ravno nepismen, zna biti prav moteče)

7. zakasneli ali prehitevajoči podnapisi

8. moteči in neberljivi font oz. pisava

9. sinhronizacija (mogoče je severnim sosedom sinhronizacija postala že všeč, meni pa odkrito povedano gre zraven le na smeh)

10. podnapisov ni (kar je še najbolj zanimivo takrat, ko gledamo kak tuji evropski film, recimo ruskega ali romunskega).

Related Posts