It is I!, originally uploaded by Ajda Gregorčič.
Diggy dog saves christmas game design, originally uploaded by Ajda Gregorčič.
These are screenshots of a 3-minute game called Diggy dog saves christmas. The game was made by slovenian game development company Motiviti. The menus, buttons, logo and illustrations were designed by me. The task was to design a very shiny christmas-spirit interface to present the game and the control keys so the user can start playing it.
The Kingfisher illustration was made for slovenian spa center Thermalia. The client had a mascot and needed a vector illustration for their print ads.
Agencija Zadrga je v sodelovanju s podjetjem Mio ustvarila celostno podobo oglaševalske akcije trgovskega giganta Spar - natečaj za naj dizajn Spar vrečke. Natečaj bo trajal en mesec, sodelujoči pa lahko s pomočjo interaktivnega Flash vmesnika na spletni strani www.spar-natecaji.si ustvarijo dizajn po lastni želji in ocenjujejo druge prispele dizajne.
Tudi jaz sem ustvarila dizajn z naslovom Gospod Zdravojed
Klikni na sličico! Lahko glasuješ ![]()
Spletne ikone so eden najpogostejših grafičnih elementov spletnih strani. Pogosto jih uporabljamo v spletni komunikaciji kot zamenjavo za smeškote, s katerimi na alternativni, bolj ljubek in neposredni način sporočamo tekstovno vsebino. Ikone na spletnih straneh se pogosto pojavljajo kot bližnjice in povezave, v aplikacijah in mobilnh napravah pa brez ikon praktično ne gre. Prav zato se moramo pri oblikovanju ikon sredotočiti na deset pomembnih zakonitosti, s katerimi bomo lahko oblikovali konsistentne in uporabne spletne ikone.
Motiviti vam želi vesel božič in odlično novo leto 2010! Zaigraj našo 3-minutno igrico!
V portfolio abstraktnih slik sem dodala sliko z naslovom Butterflies. Gre za abstraktno sliko dveh metuljčkov. Če pogledamo globje, vidimo, da metuljčka nista v celoti izrisana, ampak sta prepoznavna zgolj skozi obliko in razpon kril, ki dajo vtis tridimenzionalnosti in globine. Smer gibanja je v globino slike; to sem poskusila uprizoriti tudi z razblinjanjem ozadja za metuljčkoma v središču slike, kjer se modro-zeleni efekti zlijejo v čisto črnino. Efekti v ozadju in okoli metuljčkov so abstraktni in spominjajo po eni strani na vodo (prelivanje teksture), po drugi strani pa na vesolje (padajoči modri kometi). S tem dobi slika še dodatni pomen, saj je umeščena v nek nerealni podvodno-vesoljski svet, nasprotno od tega, kjer ponavadi srečujemo metuljčke. Dodatni kontrast je sliki dodan s čisto in prefinjeno linijo metljučkov v ospredju in razblinjanjem ter mešanjem ozadja za njima.
Slika je naprodaj. Če želite svoj natisnjen izvod, me kontaktirajte na ajda.gregorcic@gmail.com.
Zakaj bi se mučili z iskanjem ustreznih paketov razglednic za novoletne voščilnice, če pa lahko naročite izdelavo voščilnic po svoji meri in se z veseljem podpišete nanje?
Naša ekipa oblikovalcev Bigpackmedia je vstopila v jesen z novo celostno podobo in prenovljeno spletno stranjo ter celostno ponudbo. V tem mesecu se osredotočamo na izdelavo novoletnih voščilnic. Poleg kreativnih in domiselnih voščilnic ponujamo še ilustracije, fotomontaže in stripe, ki jih bomo izdelali po vaši meri in z njimi okrasili naslovnice. Zamislite si lahko zgodbo, sliko ali karikaturo, lahko pa kreativnost in domišljijo prepustite nam - po vaši želji. Cene so ugodne, zato ne odlašajte s povpraševanjem in nas kontaktirajte!
Oglejte si tudi tehnike risanja in obdelave slik v galeriji referenc naše ekipe ali pobrskajte po zavihkih tega bloga:
Pa veselo Martinovo!
Med pospravljanjem revij, v katerih se nahajajo moje ilustracije, sem se odločila, da kupček revij, ki jih izdaja Videotop d.o.o., poslikam in objavim na blog. Gre za ilustracije v revijah FHM Slovenija, FHM Hrvaška in AutoBild, za katerega sem nehala risati lani. FHM je mesečnik, v vsakem izvodu pa so objavljene 2-3 ilustracije. Skozi leta se je kupček revij, v katerih so objavljene moje ilustracije, drastično povečal, čeprav mi manjka večina izvodov hrvaške edicije FHM. Na sliki so torej samo tisti izvodi, ki jih po sreči imam doma. Vsega skupaj sem za reviji FHM v parih letih izdelala nekje 170 ilustracij (približno 5 ilustracij na mesec), potem so tukaj še ilustracije za AutoBild.
Precej obsežno, ane?
Ni lepšega kot pesem in ilustracija, združena v eno. Zadnja leta smo lahko priča zelo dobrim videospotom, ki vsebujejo ilustracije in izseke iz risanih filmov. Cobranding med glasbenimi izvajalci in ustvarjalci risanih filmov je že davno nazaj zasedel svoje mesto. Spomnimo se King of my castle od Wamdue project iz davnega leta 1999, ko je elektronska glasba na glasbeni postaji MTV še iskala svoje mesto. Z videospotom so obudili anime risanko Ghost in the Shell, ki je bila sicer že dolgo nazaj prava klasika.
Ne glede na to, kako nam tehnologija omogoča ustvarjanje vedno boljših in kompleksnih animiranih risank, pa se v današnjem času pogosto vračamo nazaj h klasični 2D ilustraciji. Dober primer te retrospektivne nostalgičnosti je videospot pesmi Young Folks, ki nam da občutek tistega pristnega ‘filinga’ sreče iz hipijevskih časov. Počasna, preprosta in domiselna kombinacija žviganja, petja in animirane spremljave je sigurno balzam za oči in ušesa vsakega, ki se v 21. stoletju počuti potisnjenega v tehnološki vrvež.

Se spomnim, ko sem prvič v življenju odprla dobrega starega Slikarja in začela čečkati po dokumentu. Takrat je bilo še vse skupaj precej enostavno za uporabo, saj so imeli programi le par funkcij. Pri Slikarju sem poznala bolj ali manj sprej in barve in narisala vse, kar je bilo pač mogoče s takratno uporniško trdo miško.
No, pa sem končno našla nov navdih. Spray Art. Umetnost, ki ni umetnost. Slike oz. bolje rečeno improvizacije planetov, neba, morja, delfinčkov, zvezd, sonca, pokrajine, slapov, valov in še česa. S šprejem in vsem, kar spada med pripomočke sprejartinga. Vse to je sprva izgledalo blazno kičasto, ko pa ugotoviš, da imaš polovico opreme že v omari, ne moreš mimo tega, da bi tudi sam probal.
Začelo se je nekega lepega popoldneva, ko sem se odločila renovirati kletno sobico za zabave in si nabavila črni sprej. V omari sem našla še RGB špreje iz srednje šole, ki so v večini ostali na steni sobe nekega znanca iz gimnazije, pa jih je nekaj kljub temu ostalo. Pri šabloniranju likov na stene kletne sobice sicer niso prišli prav (je bila črno-bela kombinacija večji izziv), so pa bili zelo koristni pri prvih poskusih sprejartinga. Dokler nisem ugotovila, da so 4 špreji definitivno premalo za efekt, ki ga želim doseči. Da me ne bi po smrti postavili v isto vrsto s ‘kvazi’ umetniki sprejartinga, ki v očeh večine niso niti U od umetnikov, saj je zadeva relativno mlada, izvira iz ‘80ih let iz Mehiških ulic, sem ubrala novo pot in se odločila uporabiti šablone, ki sem jih uporabila že pri grafitiranju kletne sobice. 14 različnih človeških improviziranih približno 25cm visokih postav je zdaj končno prišlo prav. Planete, zvezde, vodo in svetlikajoče kičaste packe sem združila s človeškimi šablonami (stancil-i) in pričakovala fenomenalni rezultat, nezavedajoč se dejstva, da prvo delo ponavadi še ni umetnina, poleg tega pa se zadeva niti ne šteje med umetnost. Poskusila sem z imitacijami in ponavljala za drugimi, da bi se naučila osnov, pa ni in ni šlo. Pri 10i sliki sem ugotovila, da delam na napačni podlagi, nima smisla ponavljat, ker so moje ideje na podlagi definitivno boljše kot imitacije in da mi manjka marsikateri pripomoček. V dveh dnevih sem bila 3x v Baumaxu, 1x v Obiju in 1x v Bauhausu, da sem dobila ves material (1 sprej cca. 5€, rabiš jih vsaj 5, ostali pripomočki cca. vsi skupaj 5€). Ko sem imela vso opremo, sem se vrnila domov, polna inspiracije in zagona odprla vrata kleti, ki je moj sprejarting prostor, se skoraj zadušila in omedlela od hlapov, ki so povzročli enormni vsaj 12urni glavobol. Še dobro, da je ata zavohal komaj čez 6 ur, drugače bi me že v tistem trenutku peljal v bolnico na pregled. Okej, bom pa jutri dalje, sem si rekla.
Zjutraj je v kleti in po bajti še vedno smrdelo. Roke in nohte sem imela še vedno pisane od sprejartinga prejšnjega dne, aceton očitno ni zalegel. Manjkala mi je še slikarska lopatica in rokavice, zato sem se neuspešno odpravila tudi po nakup le-tega. Ne zato, ker ne bi našla, ampak ker je hudičevo drago - lopatica (1 dm dolga kovinsko-lesena slikarska zadeva) stane okoli 15€, za kirurške rokavice nisem upala niti vprašat, gasmasko pa imamo menda doma, ampak to ni ravno tisto, kar potrebujem, če želim delat v zaprtem prostoru. ![]()
Kasneje se odločim, da se bom zaradi hlapov preselila ven. Dve možnosti - ali med odprte stene tik pod našo firmo, kjer bi vsak, ki gre mimo, pasel zijala, kaj delam in mi gledal pod prste ali komentiral tehniko, druga možnost je bila kar nekje zunaj zadaj za hišo. Ko danes končno najdem čas, da preizkusim vso svojo novo opremo, začne snežit. Grrrrrrr!!! Kam za vraga se naj zdaj premaknem? Poleg tega imam čez 2 dni zabavo v kleti in ne bi rada zadušila povabljenih. Ideja o ateljeju menda odpade, foter pravi, da gre za muho enodnevnico in da se atelje ne splača, mama pa je popolnoma navdušena, ampak mi tudi ne more pomagat. Edina varjanta je garaža, kjer bi bila umeščena nekje med manjšimi prevoznimi sredstvi, deskami, pasjo hrano izpred 3h let, praznimi tegli rož in bog ve kolkimi pajki. Razen, pravi ata, če se spravim pospravit garažo in si tam naredim prostor. Zračenje ni problem, svetila bi si z reflektorjem, kar je tudi kul. Navsezadnje pospravim še garažo, v katero zdaj tako nerada vstopam. Potem je spet problem mizica, ki jo rabim, ker so tla betonirana in nič več, pa zijala sosedov na obeh straneh vrat garaže, mimoidoči, glasbe ni…
To je cena, ki sem jo plačala, še preden je sploh nastalo tisto, na kar se že ves čas pripravljam. Vem, da zmorem, idej imam ogromno, material in prostor pa čakata lepo pospravljena v škatlicah za boljšo in hitrejšo prenosljivost, ko zberem voljo, čas in pogum, da pospravim garažo, ki se je že tako dolgo bojim. In če bo vse po sreči, čez par tednov organiziram tečaj oz. delavnico sprayartinga.