
Fresh-mind, originally uploaded by Ajda Gregorčič.
It’s interesting how social networks are influencing our lifes. Instead of picking up the phone and going for a coffee with friends we seem to have adjusted to have more contact with people through the web. We’ve created a new language, new habits, changed ourself into exhibitionistic voyeurs and made ourselves public targets with too little knowledge about privacy and potential consequences of this worldwide phenomenon.
This is a silly comedy from http://www.idiotsofants.com. What would it be like if Facebook was actually played out in real life? If this is our reality then our social lifes are seriously endangered.
Nasilne računalniške igre so bile že od nekdaj tarča kritik in stvar nenehno spreminjajoče se zakonske regulacije. Ljudje, ki igrajo nasilne video igre na spletu, bi se naj po eni izmed raziskav na oddelku psihologije Middlesex University med igranjem igre počutili bolj sproščene in manj jezne po igranju nasilne igre. Kljub temu, da ima jeza pri igranju nasilnih iger veliko vlogo, pa je stopnja agresivnosti, ki jo občuti igralec, precej relativna glede na osebnostne lastnosti igralca.

Nasilne igre bi naj vzpodbujale igralce, predvsem otroke in adolescente da asociirajo nasilje in ubijanje z občutki užitka, zabave, dosežkov in pridobivanja moči. Dandanes, v času množične uporabe prenosnih igralnih konzol, namenijo otroci velik del časa igranju nasilnih iger, predvsem v obdobju odraščanja, v katerem bi se morali učiti o zdravem medčloveškem odnosu, da bodo lahko kasneje mirno reševali konflikte. Ker so video igre nekakšni učitelji the otrok, je pomembno, da so o vplivih nasilnih iger dobro poučeni tudi starši in otrokovi učitelji, predvsem pa, da je ustrezna tudi zakonodaja, ki filtrira obstoj (ne)primernih nasilnih iger.

Obširni oblikovalski projekti, ki vključujejo veliko število ljudi, niso mačji kašelj. Tak primer je tudi oblikovanje in ustvarjanje revije, kjer so udeleženci in ustvarjalci projekta pisci, uredništvo, bralci, oblikovalci, načrtovalci, vodje projektov, agencije, oblikovalci, tiskarji, itn. Pri tako obširnem projektu je zelo pomembna komunikacija med vsemi vpletenimi, potrebno je uvesti in vzpostaviti učinkovit in delujoč komunikacijsko-organizacijski sistem.
Barve imajo na uporabnike močan psihološki učinek in neke vrste potencial, da vzbudijo določena čustva. Barve na spletni strani močno vplivajo na odločitve in akcije, h katerim nagovarjamo uporabnika (recimo prijava na novice, nakup produkta, ipd.). Za zadovoljevanje potreb vseh uporabnikov pa je potrebno upoštevati tudi tiste, ki so deprivilegirani oz. imajo posebne potrebe. Med temi so tudi barvno slepi ljudje.
Po petih letih, odkar je bil ustanovljen, ima Facebook že preko 175 milijonov registriranih (aktivnih) uporabnikov (Statistika: http://www.facebook.com/press/info.php?statistics), ki s pomočjo aplikacij in vmesnikov med seboj komunicirajo in si izmenjujejo informacije preko te socialne mreže. Pred tedni je ekipa ustvarjalcev Facebook na svojem blogu naznanila spremembo pogojev in pravil (terms of use), kjer so uporabnike šokirali z nekaterimi novimi pogoji.
Ker sem po objavi vprašalnika o Facebook-u naletela na vrsto komentarjev glede zasebnosti in varstva podatkov v tej socialni mreži, sem se odločila, da iz police povzamem nekatera najpomembnejša dejstva, s katerimi bi odgovorila na vprašanja uporabnikov.
Čisto vse podatke, ki jih uporabnik objavi na Facebook-u, jih objavi na lastno odgovornost. Ne glede na to, kakšne so njegove nastavitve zasebnosti, te nikoli ne bodo popolnoma upoštevane. Nasvet: objavljajte samo podatke, za katere menite, da jih lahko vidi vsak.